Monika Posredovanje - Podrška



Baza znanja - Carina (Ostale zemlje)

  • Osnovno o carini:

  • Hrvatska:
    - Kada se kupuje roba iz zemalja koje su članice EU, nema plaćanja carine i PDV-a. 

    - Kada se kupuje roba iz zemalja izvan EU-a: carine i PDV-a su oslobođene pošiljke vrijednosti do 160 kn (osim alkohola, duhana i parfema). Pošiljke u vrijednosti od 160 kn do 150 eura, oslobođene su carine, ali se plaća PDV. Pošiljke iznad 150 eura - plaća se carina i PDV. 

    Bosna i Hercegovina:
    - Roba u iznosu do 50 KM ne podliježe carinjenju

    Srbija:
    - Roba u iznosu do 50 € ne podliježe carinjenju ali je moguće da se mora platiti PDV u iznosu od 20%


     

Naručeni proizvodi se šalju svaki zasebno. Troškove carinjenja snosi kupac, a mi obavljamo papirologiju oko carine i pomažemo da sve prođe u najboljem redu. Iznos carinske tarife je 0-14% (ovisno o predmetu) i uz to se plaća porez 25%.

*Carini se osnovna cijena proizvoda + njegova poštarina. Ostali troškovi se ne carine. 

*Uvoz kopija poznatih marki nije dozvoljen te je moguće spaljivanje takvih proizvoda od strane carine.

 


 

 

      Detalji:

Svi dole navedeni tekstovi su preuzeti sa zvaničnih sajtova carine za svaku zemlju ponaosob na dan 31.03.2012. Pre kupovine proverite na zvaničnom sajtu vaše zemlje da li su i dalje aktuelni ovi propisi! Na sajtu Crne Gore nismo pronašli propise koji regulišu ovaj vid kupovine.


 SRBIJA

PROPISI KOJI REGULIŠU UVOZ PREDMETA DOBIJENIH U POŠILJKAMA


Odredbama člana 216. tačka 5. Carinskog zakona, domaći i strani državljani oslobođeni su od plaćanja uvoznih dažbina, odnosno oslobođeni su od plaćanja carine, na pošiljke male vrednosti koje bezplatno primaju iz inostranstva, pod uslovom da te pošiljke nisu komericijalne prirode.

Navedene povlastice preciznije su propisane odredbama člana 6. i člana 29. Uredbe o vrsti, količini i vrednosti robe na koju se ne plaćaju uvozne dažbine, rokovima, uslovima i postupku za ostvarivanje prava na oslobođenje od plaćanja uvoznih dažbina (u daljem tekstu: Uredba). Uredbom se utvrđuje vrsta, količina i vrednost robe na koju se, ne plaćaju uvozne dažbine, kao i rokovi, uslovi i postupak za ostvarivanje prava na oslobođenje od plaćanja uvoznih dažbina.

Odredbama člana 26. tačka 7) Zakona o porezu na dodatu vrednost, propisano je da se PDV ne plaća na robu koja je oslobođenja od plaćanja carine prema navedenim povlasticama. Ako postoji obaveza plaćanja, PDV se plaća po stopi od 18% ili 8% što zavisi od vrste robe i dugih odredaba Zakona o PDV-u.

POŠILJKE MALE VREDNOSTI POSLATE OD STRANE FIZIČKOG LICA DRUGOM FIZIČKOM LICU


Prema odredbama člana 6. Uredbe, domaći i strani državljani oslobođeni su od plaćanja carine na pošiljke male vrednosti koje besplatno primaju od fizičkih lica iz inostranstva, pod uslovom da te pošiljke nisu komercijalne prirode.

U tom smislu pomenuta lica oslobođena su od plaćanja carine na pošiljke, u ukupnoj vrednosti do 70 evra, u dinarskoj protivvrednosti.

Pošiljka se smatra da je nekomercijalne prirode ako:

1) se radi o povremenim pošiljkama, 

2) se pošiljka sastoji od robe namenjene isključivo za ličnu upotrebu korisnika povlastice ili članova njegove porodice, koja po svojoj prirodi i količini ne ukazuje da se radi komercijalnoj pošiljci, i

3) ne postoji bilo kakva obaveza plaćanja primaoca pošiljke.

Ako pošiljka sadrži duvan i duvanske proizvode, oslobođenje od plaćanja carine  odnosi se na sledeće količine: 50 cigareta, 25 cigarilosa (cigare težine do 3 g po komadu), 10 cigara, 50 g duvana za pušenje ili odgovarajuća kombinacija količine navedenih duvanskih proizvoda.

Ako pošiljka sadrži alkohol i alkoholna pića, oslobođenje od plaćanja carine odnosi se na sledeće količine: destilisana i žestoka alkoholna pića sa procentom alkohola većim od 22 %, nedenaturisani etil alkohol sa procentom alkohola od 80 % i više (1 litar) ili destilisana i žestoka alkoholna pića, aperitivi sa osnovom u vinu ili alkoholom i slična pića sa procentom alkohola ne više od 22 %, penušava i likerska vina (1 litar) ili odgovarajuća kombinacija količine navedenih pića i ostalo vino (1 litar).

Ako pošiljka sadrži parfeme i toaletne vode, oslobođenje od plaćanja uvoznih dažbina odnosi se na sledeće količine: parfemi do 50 ml ili toaletne vode do 25 ml.

Prilikom utvrđivanja carinske vrednosti (vrednosti pošiljke) i utvrđivanja da li je veća ili manja od 70 evra, ne uzima se u obračun iznos stvarno plaćenih troškova prevoza, odnosno poštarine. Drugim rečima vrednost robe do 70 evra obuhvata samo čistu vrednost robe bez troškova poštarine, prevoza od pošiljaoca do primaoca u Srbiji.

Roba koja stiže u pošiljkama koja nije deljiva nije obuhvaćena ovom povlasticom. Pojam “nedeljiva roba” podrazumeva da ako, na primer, pošiljka sadrži deset knjiga po pojedinačnoj ceni od 8 evra, povlastica ne važi jer je ukupna vrednost pošiljke 80 evra. Pošto pošiljka prelazi 70 evra plaća se i carina i PDV.

Oslobođenje od plaćanja carine ne odnosi se na pošiljke čija je ukupna vrednost veća od 70 evra, kao ni na pošiljke koju domaći i strani državljani primaju od pravnih lica iz inostranstva. Na primer, pošiljke od pravnih lica podrazumevaju robu koju su naši državljani kupili u inostranstvu.

POŠILJKE MALE VREDNOSTI, NEKOMERCIJALNE VREDNOSTI


Prema odredbama člana 29. Uredbe, carina se ne plaća na pošiljke male vrednosti, nekomercijalne prirode.

Pošiljkom male vrednosti, nekomercijalne prirode, osim pošiljki koje se sastoje od alkohola i alkoholnih pića, parfema i toaletne vode, duvana i duvanskih proizvoda, smatraju se:

1) pošiljke čija vrednost ne prelazi 50 evra, u dinarskoj protivvrednosti;

2) javne isprave, trgovačka korespodencija, poslovne knjige, robna, pravna i finansijska dokumentacija, čekovi, menice, obveznice, akcije i efektivni strani novac, kao i privatna korespodencija. 

Ovde se može videti da je najveća dozvoljena vrednost za povlasticu 50 evra, za razliku od gore pemenute povlastice od 70 evra.

U ovom slučaju pošiljka može da dođe od pravnog lica, ali oslobođenje od plačanja carine zavisi od ispunjenosti navedenih uslova.

ŠTA PREDSTAVLJA VREDNOST OD 70, ODNOSNO 50 EVRA I KAKO SE OBRAČUNAVA?


Vrednost pošiljke predstavlja carinsku vrednost predmeta dobijenih u pošiljci. Ovu vrednost carinski organ utvrđuje shodno odredbama člana 38. do 57. Carinskog zakona.

Carinsku vrednost pošiljke utvrđuje carinski organ u postupku carinjenja. U tom smislu carinski organ može da prihvati prijavljenu vrednost pošiljke ali ima i zakonsko pravo da je promeni radi dobijanja njene realne vrednosti.

KOLIKA SE CARINSKA STOPA PRIMENJUJE


Prema odredbama člana 107. stav 1. Carinskog zakona, ovakve pošiljke plaćaju carinu po stopi od 10%.

Prema odredbama člana 107. stav 2), primalac pošiljke pod određenim uslovima može da zahteva da se roba carini prema carinskoj stopi shodno Carinskoj tarifi.

ŠTA SVE NAVEDENO PRAKTIČNO ZNAČI


Primer 1:

Ako je vrednost poštanske pošiljke dobijene od fizičkog lica 64 evra, i ako su troškovi poštarine 10 evra, neće se platiti ni carina ni PDV, jer je u ovom slučaju vrednost 64 evra, odnosno manja od 70 evra.

Primer 2:

Ako je vrednost poštanske pošiljke dobijene od fizičkog lica 80 evra, i ako su troškovi poštarine 10 evra, platiće se i carina i PDV, jer je vrednost veća od 70 evra. Prilikom plaćanaja carine i PDV-a carinska vrednost pošiljke je 90 evra.

OBRAČUN PLAĆANJA CARINE I PDV-a


Carinska vrednost pošiljke je u slučaju oslobođenja od plaćanja carine samo vrednost robe. Ukoliko ta vrednost prelazi 70 evra, carinska vrednost je zbir vrednosti pošiljke i troškova slanja pošiljke.

Kod primera broj 2., carinska vrednost je 80 + 10 = 90 evra. Pošto je carinska stopa 10% plaća se carina od 9 evra.

Osnovica za plaćanje PDV-a je 90 + 9 = 99 evra. Pošto se PDV uglavnom plaća po stopi od 18% u ovom slučaju se porez plaća 18 evra.

Znači carina i PDV u ovom slučaju iznose 27 evra.

Uvozne dažbine na pošiljke koje fizička lica primaju iz inostranstva u poštanskom saobraćaju obračunavaju se primenom jedinstvene carinske stope u visini od 10 odsto, a na ocarinjenu vrednost obračunava se pripadajuća stopa PDV-a (osam ili 20 odsto). Uprava carina naglašava da je važno da se naglasi da se za poštanske pošiljke koje podležu naplati uvoznih dažbina carinska osnovica uvećava za troškove transporta i poštarine.

Roba koja se uvozi, odnosno naručuje, može da stigne običnom pošiljkom - preko PTT službe ili brzom poštom preko firmi poput DHL, Fedex i UPS.Ukoliko, međutim, pošiljka stigne brzom poštom ona se carini po stopi koja je propisana Zakonom o carinskoj tarifi, a ne primenom jedinstvene carinske stope u visini od 10 odsto.

TROŠKOVI POŠTE?


Kada se sprovodi postupak carinjenja robe koja je stigla u poštanskom saobraćaju,  plaćaju se i troškovi pošte carinjenja. Ovi troškovi zavise od pošiljke do pošiljke i njen iznos utvrđuje pošta shodno svom cenovniku, tako da je mi ne možemo ni u približnom iznosu navesti.

PROPISI:


CARINSKI ZAKON (“Službeni glasnik RS”, broj 18/2010)

UREDBA O VRSTI, KOLIČINI I VREDNOSTI ROBE NA KOJU SE NE POLAĆAJU UVOZNE DAŽBINE, ROKOVIMA, USLOVIMA I POSTUPKU ZA OSTVARIVANJE PRAVA NA OSLOBOĐENJE OD PLAĆANJA UVOZNIH DAŽBINA(„Službeni glasnik RS“, broj 48/2010, 74/2011)

ZAKON O POREZU NA DODATU VREDNOST ("Službeni glasnik RS", broj 84/2004, 86/2004, 61/2005, 61/2007).

http://www.carina.rs/cyr/Informacije/Stranice/ZakoniIPropisi.aspx

Do danas ova promena uredbe na sajtu carine nije ažurirana, ali mi Vam navodimo kako treba da pišu oni delovi koji nas najviše zanimaju!!!

U „Sl. galsniku RS“, broj 74 od 05.10.2011. godine , objavljena je Uredba o izmenama Uredbe o vrsti, količini i vrednosti robe na koju se ne plaćaju uvozne dažbine, rokovima, uslovima i postupku za ostvarivanje prava na oslobođenje od plaćanja uvoznih dažbina (u daljem tekstu: Uredba), koja stupa na snagu dana 13.10.2011. godine. 
       S tim u vezi obaveštavamo vas da je u predmetnoj Uredbi došlo do izmena u čl. 6 i čl. 29., u skladu sa kojima se oslobođenje od plaćanja uvoznih dažbina pod uslovima iz čl. 6. Uredbe odnosi na pošiljke čija vrednost ne prelazi 70 evra, dok se oslobođenje od plaćanja uvoznih dažbina iz čl. 29. Uredbe odnosi na pošiljke čija vrednost ne prelazi 50 evra.
      (Akt Uprave carina broj 148-03-030-01-258/2011 od 07.10.2011. godine)

 BOSNA I HERCEGOVINA

U P U T S T V O
O CARINSKOM POSTUPKU
U POŠTANSKOM PROMETU

-izvodi-

Član 14.
(Poštanske pošiljke koje u uvozu ne podliježu carinskom pregledu)

(1) U skladu sa članom 144. stav 1. pod A. Odluke, za sljedeće poštanske pošiljke smatra se da
su prijavljene carini za stavljanje u slobodan promet u trenutku kada se unose u carinsko područje BiH:
a) dopisnice i pisma koja sadrže samo lične poruke,
b) brajeva pisma,
c) štampani materijal koji ne podliježe uvoznim dažbinama i
d) sve druge pošiljke poslane pismima ili poštanskim paketima, prema uvjetima iz člana 14.
Priloga Zakona, a koje su izuzete od obaveze da budu dopremljene carini (odredišnom
carinskom uredu) u skladu sa članom 35. stav 3. Zakona,
(2) Poštanske pošiljke iz stava (1) tačka c) ovog člana koje ne podliježu plaćanju uvoznih
dažbina i za koje ne postoji obaveza dopremanja carini (odredišnom carinskom uredu) u skladu sa
članom 35. stav 3. Zakona, su:
a) dokumenta koja se besplatno šalju javnim službama u BiH i Entitetima,
b) publikacije stranih vlada i publikacije zvaničnih međunarodnih organa namijenjene za
besplatnu raspodjelu,
c) glasački listići za izbore u organizaciji organa u trećim zemljama,
d) predmeti koji se kao dokazi ili u slične svrhe podnose sudovima ili drugim zvaničnim
institucijama u BiH i Entitetima,
e) primjerci potpisa i cirkularna pisma koja se dostavljaju kao dio uobičajene razmjene
informacija između javnih službi ili bankarskih institucija,
f) službeni štampani materijali koje prima Centralna banka u BiH i agencije za bankarstvo u
Entitetima,
g) izvještaji, izjave, note, prospekti, obrasci zahtjeva i ostala dokumenta sačinjena od strane
preduzetništva ustanovljenih u trećoj zemlji i dostavljena vlasnicima ili upisnicima
vrijednosnih papira koje izdaju ta preduzetništva,
h) snimljeni materijali (bušene kartice, tonski zapisi, mikro filmovi, itd.) za prijenos
informacija koje se besplatno šalju određenom primaocu, u mjeri u kojoj uvoz bez
plaćanja dažbine ne dovodi do zloupotrebe ili većih poremećaja konkurencije,
i) spisi, arhive, štampani obrasci i druga dokumenta koja se koriste na međunarodnim
sastancima, konferencijama ili kongresima, te izvještaji o takvim skupovima,
j) planovi, tehnički crteži, tlocrti, opisi i druga slična dokumenta uvezena u cilju dobijanja
ili ispunjavanja narudžbi u trećim zemljama ili sudjelovanja na takmičenju koje se
održava na carinskom području BiH,
k) dokumenta koja se koriste prilikom ispitivanja koja institucije iz trećih zemalja obavljaju
u carinskom području BiH,
l) štampani obrasci koji se koriste kao zvanična dokumenta u međunarodnom prometu
vozila ili roba prema međunarodnim konvencijama,
m) štampani obrasci, naljepnice, karte i slična dokumenta koje prijevozna ili hotelijerska
preduzetništva u trećoj zemlji dostavljaju putničkim agencijama u carinskom području
BiH,
n) korišteni štampani obrasci i karte, otpremnice, konosmani, tovarni listovi i druga
komercijalna ili kancelarijska dokumenta,
o) zvanični štampani obrasci iz treće zemlje ili od međunarodnih organa i štampani materijali
koji su u skladu s međunarodnim standardima, a koje udruženja trećih zemalja dostavljaju
za raspodjelu odgovarajućim udruženjima smještenim u carinskom području BiH,
p) fotografije, slajdovi i stereotipne podloge za fotografije, bilo s tekstom ili bez teksta, koje se
dostavljaju novinskim agencijama ili izdavačima novina ili časopisa.
(3) Za robu iz stava (1) i (2) ovog člana kada za nju ne postoji obaveza plaćanja uvoznih dažbina
i poreza na dodatu vrijednost, smatra se da je, shodno članu 144. stav 3. Odluke, bila pokazana
carinskom uredu u smislu člana 60. Zakona, a carinska prijava prihvaćena i puštanje deklarantu
odobreno u trenutku kad je dostavljena primaocu.
8
(4) U skladu sa članom 176. stav 6. Zakona i članom 14. Priloga Zakona, oslobođeni su od
plaćanja carine, državljani BiH i strani državljani za predmete neznatne vrijednosti (roba
nekomercijalnog karaktera) koje prime iz inostranstva u pismima i poštanskim paketima u vrijednosti do 50,00 KM
 (pošiljke iz stava (1) tačka d) ovog člana), isključujući alkoholne proizvode, parfeme i toaletne vode, duhan i duhanske prerađevine. Uobičajeno primanje paketa, u smislu navedenog oslobađanja, podrazumijeva primanje paketa iz inostranstva jednom u toku nedjelje. Poštanske pošiljke koje ispunjavaju uvjete za navedeno oslobađanje od plaćanja carine, oslobođene su i od plaćanja poreza na dodatu vrijednost u skladu sa članom 26. tačka 2. Zakona o porezu na dodatu vrijednost.
(5) Na poštanske pošiljke iz ovog člana primjenjuje se član 12. tačka c) alineja 1) ovog Uputstva.

Član 24.
(Postupanje po poštansko-carinskoj deklaraciji za fizičko lice)

(1) Za poštansku pošiljku koju prima fizičko lice u BiH od fizičkog lica iz inostranstva, a koju je
nadležna pošta carinjenja podnijela carinskom uredu sa poštansko-carinskom prijavom na carinski
pregled, carinski ured, ako utvrdi da se radi o pošiljci koja ispunjava uvjete iz člana 22. stav (2) ovog
Uputstva, nakon pregleda popunjava poštansko-carinsku deklaraciju za fizičko lice, osim zaglavlja
koje popunjava pošta carinjenja koja je podnijela pošiljku carinskom uredu. Nadležna pošta carinjenja,
pored popunjavanja zaglavlja, na poštansko-carinskoj deklaraciji za fizičko lice unosi i podatke o bruto
masi pošiljke, a po dogovoru sa carinskim uredom pri toj pošti.
(2) Poštansko carinska-deklaracija za fizičko lice popunjava se kako slijedi:
a) u polje ''Poštansko-carinska prijava broj'' - upisuje se broj poštansko-carinske prijave
kojom je pošiljka prijavljena carinskom uredu,
b) u polje ''Datum'' - upisuje se dan, mjesec i godina podnošenja poštansko-carinske prijave,
c) u polje ''Datum carinjenja'' - upisuje se dan, mjesec i godina puštanja robe u slobodan
promet (ovo polje popunjava carinski ured),
d) u polje ''Broj pošiljke'' - upisuje se broj poštanske pošiljke koja se pušta u slobodan
promet,
e) u polje ''Adresa primaoca'' - upisuje se ime, prezime i adresa primaoca robe,
12
f) u polje ''Žig pošte'' - stavlja se otisak pečata pošte carinjenja,
g) u polje 1. ''Red. broj'' - upisuje se redni broj stavke u poštansko-carinskoj deklaraciji za
fizičko lice,
h) u polje 2. ''Bruto'' - upisuje se bruto masa pošiljke,
i) u polje 3. ''Neto'' - upisuje se neto masa pošiljke, odnosno pojedinačna neto masa robe
koja se pušta u slobodan promet,
j) u polje 4. ''Naziv robe'' - upisuje se uobičajeni trgovački naziv robe,
k) u polje 5. ''Količina u jedinici mjere'' - upisuje se količina u jedinici mjere svake pojedine
robe,
l) u polje 6. ''Carinska vrijednost'' - upisuje se pojedinačna vrijednost robe koja predstavlja
carinsku vrijednost,
m) u polje 7. ''Ukupna carinska vrijednost'' - upisuje se zbir pojedinačnih carinskih
vrijednosti iz polja 6.,
n) u polje 8. ''Carina, stopa'' - ovisno od situacije, upisuje se jedinstvena carinska stopa,
odnosno preferncijalna stopa ako je primijenjena, uz napomenu na deklaraciji da je na
robu primijenjeno odnosno preferencijalno porijeklo, te iznos carine koji je carinski ured
obračunao,
o) u polje 9. do 11. - upisuje se iznos drugih pojedinih indirektnih poreza koje je obračunao
carinski ured, a kojima roba podliježe,
p) u polje 12. ''Ukupan carinski dug'' - upisuje se ukupan iznos svih indirektnih poreza
obračunatih po odnosnoj deklaraciji,
r) u polje 13. ''Administrativna taksa'' - upisuje se tarifni broj i iznos propisane
administrativne takse,
s) u polje 14. ''Ukupno za plaćanje'' - upisuje se ukupan iznos obračunatog carinskog duga i
administrativne takse za plaćanje.
(3) Carinski ured pri pošti carinjena utvrđuje carinsku vrijednost sadržaja pošiljke, te na
utvrđenu carinsku vrijednost obračunava i unosi u deklaraciju ukupan iznos pojedinačnih obračunatih
uvoznih dažbina i drugih indirektnih poreza (u daljnjem tekstu: carinski dug) i iznos administrativne
takse koji trebaju biti naplaćeni.
(4) Poštansko-carinska deklaracija za fizičko lice popunjava se u setu od tri primjerka, od kojih
prva dva primjerka s priloženim ispravama zadržava carinski ured, a treći primjerak, s nalozima za
plaćanje carinskog duga popunjenim prema propisima o uplaćivanju indirektnih poreza i ostalih
prihoda i taksi koje naplaćuje Uprava za indirektno oporezivanje i popunjenim nalogom za plaćanje
administrativne takse, predaje pošti carinjenja, koje prilaže uz pošiljku. Radnik pošte carinjenja
potvrđuje prijem poštansko-carinske deklaracije za fizičko lice i nalogâ za plaćanje carinskog duga i
administrativne takse, potpisom na prvom primjerku te deklaracije koji ostaje kod carinskog ureda. Po
uplati obračunatog iznosa carinskog duga i administrativne takse, poštanski radnik će primaocu uručiti
pošiljku sa deklaracijom, a dokaz o uplati dostaviti carinskom uredu.
(5) U pogledu načina i postupka vođenja evidencije o naplaćenom carinskom dugu po poštanskocarinskoj
deklaraciji za fizičko lice carinski ured postupa u skladu s posebnim propisima kojima su ta
pitanja uređena.
(6) Uz odobrenje šefa carinskog ureda pri nadležnoj pošti carinjenja, za određene ugovorne
poštanske usluge (consignment, E-comerc i slično), nadležna pošta carinjenja može carinskom uredu
podnijeti poštansko-carinsku deklaraciju za fizičko lice s upisanim podacima o količini, vrsti i
imenovanju robe, te podacima o ukupnom iznosu carinskog duga i administrativne takse koji tebaju
biti naplaćeni.
(7) Nakon ovjeravanja poštansko-carinske deklaracije za fizičko lice, broj i datum iste potrebno
je upisati u poštansko-carinsku prijavu (rubrika 8).


 SLOVENIJA

Carinskih formalnosti ni treba opraviti za pošiljke, ki v Slovenijo prispejo iz drugih držav članic EU, razen če gre za blago, ki v EU še ni bilo sproščeno v prost promet ali je poslano z ozemelj, ki so izvzeta s carinskega območja EU ali davčnih območij posameznih držav članic.

Za blago, ki prispe iz tretjih držav (držav, ki niso članice EU), morajo biti ob uvozu opravljene carinske formalnosti. Obveznosti predložitve carinskim organom  in izvedbe carinskih formalnosti (carinjenja) so oproščene naslednje pošiljke:

  • razglednice in pisma, ki vsebujejo le osebna sporočila;
  • pisma z braillovo pisavo;
  • tiskovine, ki niso zavezane plačilu dajatev ob uvozu, kot npr. katalogi, ceniki, navodila za uporabo ali brošure, če se nanašajo na blago za prodajo ali najem, ali na prevoz, komercialno zavarovanje ali bančne storitve, ki  jih nudi oseba, registrirana zunaj carinskega območja EU;
  • občasne pošiljke blaga neznatne vrednosti do skupne vrednosti 22 evrov, če niso zavezane plačilu uvoznih dajatev (pisemske pošiljke, paketne in druge pošiljke, ki vsebujejo drobna darila, reklamni material, drobne vzorce itd.), razen pošiljk, ki vsebujejo alkohol in alkoholne pijače, parfume in toaletne vode ter tobak in tobačne izdelke;
  • pošiljke, ki vsebujejo javne listine, trgovsko korespondenco in poslovne knjige; 
  • pošiljke blaga, ki je v skladu s 104. členom Uredbe Sveta št. 1186/2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti oproščeno uvoznih dajatev.

Pošiljke, ki se prenašajo po določilih Konvencije Svetovne poštne zveze

Za pošiljke, ki se prenašajo v okviru mednarodnega poštnega prometa po pravilih Svetovne poštne zveze, veljajo glede postopka carinjenja nekatere poenostavitve. Tako lahko za pisemske in paketne pošiljke, ki jih spremlja poštna carinska deklaracija (obrazec CN22 oziroma CN23), vloži carinsko deklaracijo za postopek sprostitve blaga v prost promet, Pošta Slovenije (v nadaljevanju: pošta) v svojem imenu, vendar za račun prejemnika. Za vso manipulacijo s pošiljkami, ki so v carinskem postopku (skladiščenje, odpiranje, zapiranje in dostava pošiljk po zaključku carinskih formalnosti), je pristojna in odgovorna Pošta Slovenije.

Carinski organ opravi kontrolo pošiljk, ki jih predloži pošta, in pošiljke blaga, ki terja posebno obravnavo (npr. zaradi prepovedi ali omejitev), začasno izloči iz obravnave. Preostale pošiljke se obravnavajo po naslednjem zaporedju:

  • pošiljke z blagom, za katero se lahko priznajo oprostitve dajatev, se takoj po opravljeni kontroli prepustijo v prost promet in jih pošta dostavi prejemnikom;
  • pošiljke z blagom, ki je zavezano plačilu dajatev, in so jim priloženi vsi potrebni in verodostojni podatki oz. dokumenti za izpeljavo postopka sprostitve v prost promet, se običajno ocarinijo že na dan predložitve. Po obračunu dajatev se pošiljke predajo pošti za dostavo prejemnikom;
  • pošiljke z blagom, ki je zavezano plačilu dajatev, vendar carinski organi za izpeljavo postopka sprostitve v prost promet nimajo na voljo potrebnih podatkov in dokumentov, se zadržijo v začasni hrambi pošte, kjer čakajo na nadaljevanje postopka. Pošta pošlje prejemniku posebno obvestilo o dostavi potrebnih podatkov oz. dokumentov. Prejemnik lahko dostavi zahtevane podatke/dokumente na naslov:
    • Carinska pošta, 1004 Ljubljana, ali
    • na elektronski naslov: 
    • po faksu na številko: 01 476 7661 

Hkrati z zahtevanimi podatki (običajno je to račun, izpis dražbe ali povezava na spletno stran naročila) je koristno, da prejemnik v odgovoru navede tudi ostale okoliščine nakupa ali nabave, ki lahko vplivajo na izvedbo in pospešitev carinskih formalnosti.

Prejemnik plača dajatve skupaj s poštnimi stroški, ko pošiljko prejme. Poleg dajatev, ki jih obračunajo carinski organi, je prejemnik pošiljke dolžan poravnati tudi stroške zaradi carinskih formalnosti, ki jih pošta obračuna v skladu s cenikom poštnih storitev v mednarodnem poštnem prometu.

Opisani postopek sprostitve blaga v prost promet se uporablja tudi za pošiljke komercialnega blaga, katerega skupna vrednost ne presega 1000 evrov. Prejemnik – pravna oseba, ki želi, da se carinske formalnosti izvedejo na opisani način, mora po prejemu obvestila o prispeli pošiljki poslati Carinski pošti izjavo, da s postopkom carinjenja soglaša, in ostale potrebne podatke (naslov, davčno številko …).

Opisani postopek carinjenja pa se ne uporablja za naslednje pošiljke:

  • za pošiljke ali tovorke, ki vsebujejo blago komercialne narave, katerega skupna vrednost presega 1000 evrov;
  • za pošiljke ali tovorke, ki vsebujejo blago komercialne narave, ki so del redne serije istovrstnih operacij;
  • za pošiljke ali tovorke, ki vsebujejo blago, za katero se zahteva ali zaprosi odobritev nadomestil ali drugih zneskov oziroma povračilo dajatev, ali za blago, ki je predmet kakršnih koli prepovedi, omejitev oziroma drugih posebnih formalnosti;
  • če je carinska deklaracija oddana v drugi obliki.

Za navedene pošiljke mora biti carinska deklaracija vložena po elektronski poti. Prejemnik pošiljke carinsko deklaracijo lahko vloži sam, običajno pa za to pooblasti pošto ali špedicijo.

Koristne povezave:
Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve 
Sledenje pošiljk v mednarodnem poštnem prometu 
Cenik storitev v mednarodnem poštnem prometu 
Poštna špedicija

Pošiljke, ki jih prenašajo ostali izvajalci poštnih storitev (kurirski servisi)

S prevozom poštnih pošiljke se ukvarjajo tudi številni kurirski servisi (DHL, UPS, TNT, Fedex …). Poenostavitve glede predložitve in deklariranja blaga, ki se uporabljajo za pošiljke, ki se prenašajo v okviru Svetovne poštne zveze, za pošiljke kurirskih servisov ne veljajo. V postopku carinjenja kurirski servis nastopa kot zastopnik prejemnika.

Po opravljeni kontroli blagovnega manifesta (seznama pošiljk), ki ga kurirski servis predloži carinskim organom, se v prost promet takoj sprostijo pošiljke, ki so v celoti oproščene dajatev, in pošiljke, ki se v prost promet sprostijo  na podlagi dovoljenja za poenostavljen postopek (dovoljenja kurirskega servisa). Za ostale pošiljke mora kurirski servis vložiti carinsko deklaracijo. Poleg dajatev, predpisanih za uvoz blaga, je prejemnik pošiljke dolžan poravnati tudi stroške zastopnikovih storitev. 

Koristne povezave: 
Seznam registriranih izvajalcev poštnih storitev
Splošni pogoji poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije

Uvozne dajatve

Uvozne dajatve so carine in druge dajatve s podobnim učinkom (npr. protidampinške ali izravnalne dajatve). Carina se obračuna po predpisani stopnji od carinske vrednosti blaga, ki se običajno ugotavlja iz računa o nakupu, lahko pa tudi na osnovi vrednosti enakega ali podobnega blaga, uvoženega na carinsko območje EU in po ostalih predpisanih metodah. Uvozne dajatve je potrebno plačati tudi za rabljeno blago in brezplačne pošiljke.

Pri carinjenju blaga se uporabijo stopnje, predpisane v carinski tarifi. Za blago v pošiljki nekomercialne narave, katerega vrednost ne presega 700 evrov, se pod določenimi pogoji lahko uporabi pavšalna carinska stopnja v višini 2,5 %. Za blago, za katero velja carinska stopnja "prosto", za blago, ki je oproščeno plačila uvoznih dajatev, za tobačne izdelke ali če prejemnik zahteva, da se uporabi stopnja, predpisana v carinski tarifi, se pavšalna carinska stopnja ne more uporabiti. Carinska stopnja in ostali morebitni ukrepi v zvezi z  uvozom in izvozom blaga, se lahko ugotovijo s pomočjo brskalnika TARIC na naši spletni strani.
 
Poštne pristojbine do namembnega kraja se v celoti vštejejo v carinsko vrednost. Izjema je le blago v pošiljkah nekomercialne narave, pri katerih se poštne pristojbine v carinsko vrednost ne vštejejo.

Koristne povezave: 
brskalnik TARIC
Carinska vrednost

Oprostitev uvoznih dajatev

Pri presoji, ali je blago v pošiljki upravičeno do oprostitve, se upošteva samo vrednost blaga (brez poštnine).

V skladu z določbami Uredbe Sveta št. 1186/2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti so plačila uvoznih dajatev oproščene:

  • pošiljke, sestavljene iz blaga zanemarljive vrednosti, ki se pošiljajo neposredne iz tretje države prejemniku v Uniji, do skupne vrednosti 150 evrov. Oprostitev ne velja za alkoholne pijače, parfume in toaletne vode ter tobak in tobačne izdelke;
  • blago v pošiljkah nekomercialne narave, ki jih iz tretje države pošiljajo fizične osebe drugim fizičnim osebam, ki živijo na carinskem območju EU.

Pošiljka se šteje za pošiljko nekomercialne narave, če ustreza naslednjim pogojem:

  • je priložnostna,
  • vsebuje blago, namenjeno izključno osebni uporabi prejemnika ali njegove družine; glede na naravo in/ali količino blaga pa se vidi, da gre za nekomercialne namene,
  • pošiljatelj pošlje pošiljko prejemniku brezplačno.

Pod navedenimi pogoji je plačila uvoznih dajatev oproščeno blago, katerega skupna vrednost v pošiljki, vključno s spodaj navedenimi izdelki, ne presega  vrednosti 45 evrov.

a) Tobačni izdelki:

  • 50 cigaret, ali
  • 25 cigarilosov (cigar največje teže 3 gramov po kosu), ali
  • 10 cigar, ali
  • 50 gramov tobaka za kajenje, ali
  • sorazmerna količina različnih navedenih tobačnih izdelkov

b) Alkohol in alkoholne pijače: 

  • destilirane pijače in žgane pijače z alkoholno stopnjo nad 22 % vol., ali nedenaturirani etilni alkohol z več kot 80 % vol.: 1 liter, ali
  • destilirane pijače, žgane pijače in aperitivi z vinsko ali alkoholno osnovo, z alkohola do največ 22 % vol.: 1 liter, ali
  • peneča vina, desertna vina: 1 liter, ali
  • sorazmerna količina različnih navedenih alkoholnih pijač in
  • mirna vina: 2 litra

c) 50 gramov parfuma ali 0,25 litra toaletne vode

Če je v pošiljki več predmetov, katerih skupna vrednost presega 45 evrov, se oprostitev odobri za tiste predmete, ki bi bili oproščeni, če bi bili uvoženi ločeno.  

Davek na dodano vrednost

DDV pri uvozu se obračuna od davčne osnove, ki jo sestavljata po carinskih predpisih ugotovljena carinska vrednost blaga ter znesek carine in drugih dajatev, ki se plačujejo ob uvozu. DDV se glede na vrsto blaga obračuna po splošni stopnji 20 % oziroma znižani stopnji 8,5 %.  Znižana stopnja DDV velja npr. za prehrambene izdelke, zdravila, knjige itd. Blago, za katero velja znižana stopnja DDV, podrobneje določa Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.

Oprostitev DDV

Pri presoji, ali je blago v pošiljki upravičeno do oprostitve DDV, se upošteva samo vrednost blaga (brez poštnine).

V skladu z določbami 51. člena  Zakona o davku na dodano vrednost so plačila DDV oproščene:

  • pošiljke blaga neznatne vrednosti, poslane prejemniku kot pismo ali paket, v skupni vrednosti do 22 evrov. Oprostitev ne velja za alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke ter parfume in toaletne vode:
  • pošiljke nekomercialnega blaga, ki jih fizična oseba s prebivališčem v tujini brezplačno pošilja fizični osebi na carinskem območju EU do vrednosti 45 evrov. Pogoji za oprostitev plačila DDV za blago v pošiljki nekomercialne narave so smiselno enaki pogojem za oprostitev plačila uvoznih dajatev. V pošiljki nekomercialne narave se brez plačila DDV lahko uvozijo tudi naslednji izdelki:

a) tobačni izdelki:

  • 50 cigaret, ali
  • 25 cigarilosov (cigar največje teže 3 gramov po kosu), ali
  • 10 cigar, ali
  • 50 gramov tobaka za kajenje, ali
  • sorazmerna količina različnih navedenih tobačnih izdelkov.

b) alkohol in alkoholne pijače:

  • destilirane pijače in žgane pijače z alkoholno stopnjo nad 22 % vol.: 1 liter, ali
  • destilirane pijače, žgane pijače in aperitivi z vinsko ali alkoholno osnovo, z alkohola do največ 22 % vol. peneča vina, desertna vina: 1 liter, ali
  • mirna vina: 2 litra

c) 50 gramov parfuma ali 0,25 litra toaletne vode
 
d) 500 gramov kave ali 200 gramov ekstrakta ali esence kave

e) 100 gramov čaja ali 40 gramov ekstrakta ali esence čaja

Če so količine navedenih izdelkov v pošiljki presežene, se DDV obračuna od vrednosti celotne pošiljke.

Trošarine

Ob uvozu izdelkov, ki so zavezani plačilu trošarine, kot npr. alkohol in alkoholne pijače, tobak in tobačni izdelki, se poleg uvoznih dajatev in DDV obračuna tudi trošarina.

Oprostitev trošarin

Oprostitev plačila trošarine velja samo za omejene količine trošarinskih izdelkov v pošiljkah nekomercialne narave. V pošiljki nekomercialne narave se brez plačila trošarine lahko uvozijo naslednji izdelki:
a) tobačni izdelki:

  • 50 cigaret, ali
  • 25 cigarilosov (cigar največje teže 3 gramov po kosu), ali
  • 10 cigar, ali
  • 50 gramov tobaka za kajenje

b) alkohol in alkoholne pijače:

  • 1 liter alkoholne pijače, ki presega 22 vol.% alkohola, oziroma etilnega alkohola 80 vol % in več, ali
  • 1 liter alkoholne pijače, ki ne presega 22 vol % alkohola, oziroma penečega vina, ali
  • 2 litra mirnega vina

Če so količine navedenih izdelkov v pošiljki presežene, se trošarina obračuna od njihove celotne količine.

Koristne povezave: 
Trošarinski izdelki in zneski trošarin

Povračilo ali odpust zneska dajatev

Blago, poslano po pošti, se lahko vrne in prejemnik lahko v zakonsko predpisanih primerih zahteva povračilo oziroma odpust dajatev.

Kadar se blago poslano po pošti vrne, carinski organ na zahtevo prejemnika razveljavi carinsko deklaracijo za sprostitev v prost promet in povrne znesek plačanih dajatev, ob pogojih, da se zahteva za razveljavitev vloži v treh mesecih od dneva sprejema deklaracije in je bilo blago izvoženo na naslov dejanskega dobavitelja ali na drug naslov, ki ga je navedel dobavitelj (237. člen Carinskega zakonika v povezavi s členom 251/1b izvedbene uredbe).

Če prejemnik vrne blago, poslano po pošti, zato ker je bilo v trenutku sprejema poškodovano ali ni ustrezalo določbam pogodbe, na podlagi katere je bilo uvoženo, lahko v roku 12 mesecev od dneva prepustitve blaga (t. i. uvoz) zahteva povračilo ali odpust zneska dajatev. Povračilo ali odpust zneska dajatev se odobri pod pogojem, da blago ni bilo uporabljeno in se bo izvozilo s carinskega območja EU. (238. člen Carinskega zakonika).

V roku 12 mesecev od uvoza pa lahko prejemnik zahteva povračilo ali odpust zneska dajatev v drugih primerih, ki urejajo posebno situacijo in izhajajo iz okoliščin, pri katerih ne gre niti za malomarnost niti za goljufivo ravnanje udeleženega (239. člen Carinskega zakonika).

Zahtevek za povračilo ali odpust dajatev se lahko vloži tudi v primeru ko so bile dajatve napačno obračunane, npr. plačane dajatve zakonsko niso bile dolgovane ali so bile obračunane v previsokem znesku (236. člen Carinskega zakonika).

Zahtevku za povračilo ali dopust dajatev morajo biti priložena dokazila, ki so potrebna za odločitev o zahtevku.  Zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu v dveh izvodih. Obrazci so v prilogi Navodila o povračilu ali odpustu dajatev, št. 18/2006, in na naši spletni strani, v rubriki Obrazci/uvoz.

Kadar se poleg uvoznih dajatev zahteva tudi povračilo ali odpust DDV, se lahko vračilo DDV izvrši z izplačilom ustreznega zneska le za tisti del, za katerega prejemnik blaga, ki je plačal znesek DDV, ki ni zakonsko dolgovan, ni uveljavil odbitka DDV. Če je bil DDV od uvoza že upoštevan kot odbitek DDV, se plačilo DDV vrne oziroma odpusti le, če zavezanec dokaže, da je odbitek DDV zmanjšal za znesek DDV, ki naj bi ga carinski organ vrnil oziroma katerega plačilo naj bi odpustil. V ta namen se uporabi izjava davčnega zavezanca oziroma uvoznika za DDV, katere obrazec je priloga Navodila o vračilu preveč plačanega davka na dodano vrednost, št. 3/2010.
Zahtevek za povračilo ali odpust dajatev se posreduje na naslov: 
Carinski urad Ljubljana
Oddelek za kontrole in postopke 
Šmartinska 152 a
1524 Ljubljana.

Koristne povezave:
Navodilo o povračilu ali odpustu dajatev, št. 18/2006
Navodilo o vračilu preveč plačanega davka na dodano vrednost, št. 3/2010

Podrobnejše informacije

Za informacije v zvezi s carinjenjem poštnih pošiljk se lahko obrnete neposredno na:
Carinski urad Ljubljana, Izpostava Pošta Ljubljana (pošiljke v okviru Svetovne poštne zveze)
Carinski urad Ljubljana, Izpostava Letališče Brnik (pošiljke kurirskih servisov razen Fedexa) 
Carinski urad Ljubljana, Izpostava Terminal Ljubljana (pošiljke kurirskega servisa Fedex) 

Pogosta vprašanja

Katere carinske izpostave izvajajo carinjenje poštnih pošiljk? (20. 12. 2011)

Pošiljke, ki se prevažajo po pravilih Svetovne poštne zveze, se carinijo v Izpostavi Pošta Ljubljana, pošiljke hitrih pošt pa večinoma v Izpostavi Letališče Brnik. 

Kontaktni podatki izpostav so dostopni na naslovu Kontakti . 

Kaj je treba storiti, da bo naročena pošiljka čim prej dostavljena ? (20. 12. 2011)

Če naročite pošiljko preko spleta, se dogovorite s pošiljateljem (prodajalcem), da pošiljki priloži račun o nakupu. V večini primerov bo tako carinski organ imel na voljo potrebne podatke in bo lahko pošiljko obravnaval takoj in brez predhodnega obveščanja prejemnika, blago pa bo praviloma takoj sproščeno v prost promet in že naslednji delovni dan tudi dostavljeno prejemniku.

Zakaj je treba dostaviti carini račun na za pošiljko, ki sem jo naročil iz tujine? (20. 12. 2011)

Blago, ki je vneseno na carinsko območje EU, je od trenutka vnosa predmet carinskega nadzora in ostane pod nadzorom, dokler ne pridobi skupnostnega statusa (se sprosti v prost promet ob plačilu predpisanih dajatev oziroma z oprostitvijo dajatev in ob upoštevanju prepovedi in omejitev). V skladu s carinskimi predpisi ste za izvedbo izbranega postopka dolžni carinskim organom dostaviti vse zahtevane dokumente. Carinski organ običajno zahteva račun o nakupu, uvoznik pa kot dokazilo o nakupu oziroma o vrednosti blaga lahko dostavi tudi drug ustrezen dokument (npr. potrditev naročila s strani prodajalca, povezavo na spletno stran prodajalca ipd.). Iz takšnega dokumenta morajo biti razvidni vrsta, količina in vrednost kupljenega blaga, stroški pošiljanja ter kdo sta prodajalec in kupec blaga.

Kakšne so dajatve, če naročim kakšno stvar v državi, ki ni članica EU? (20. 12. 2011)

Dajatve ob uvozu so odvisne vrste blaga. Ob sprostitvi uvoženega blaga v prost promet se  obračunajo:

    • uvozne dajatve (carine in druge dajatve s podobnim učinkom), ki se običajno obračunajo po predpisani carinski stopnji, lahko pa se znesek carine obračuna tudi na mersko enoto proizvoda (npr. na kos).

Carinske stopnje lahko določite z uporabo brskalnika Taric;

  • davek na dodano vrednost (DDV);
  • trošarina, ki se obračuna pri uvozu trošarinskih izdelkov (npr. tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač).

Ali moram plačati dajatve, če prejmem iz tujine darilo prijateljev oz. sorodnikov? (20. 12. 2011)

Za blago v pošiljki, ki jo pošlje fizična oseba drugi fizični osebi brezplačno (tako imenovane pošiljke nekomercialne narave), se ob uvozu obračuna DDV, če vrednost blaga v pošiljki presega 45 evrov, carina pa se obračuna, če vrednost blaga presega 150 evrov. Za blago do vrednosti 700 evrov, razen za tobačne izdelke in blago, za katero po carinski tarifi ni carine (stopnja "prosto"), se lahko uvozne dajatve obračunajo po pavšalni carinski stopnji 2,5 %, nad vrednostjo 700 evrov pa se morajo  uporabiti stopnje, predpisane v carinski tarifi.

Kaj je osnova za obračun carine in DDV? (20. 12. 2011)

Osnova za obračun uvoznih dajatev je carinska vrednost blaga, določena v skladu s pravili določanja carinske vrednosti blaga. Carinska vrednost blaga je sestavljena iz vrednosti blaga in ostalih stroškov (poštnina, zavarovanje ipd.), ki nastanejo ob dobavi blaga na območje EU. Z izjemo pošiljk nekomercialne narave se poštnina do namembnega kraja v celoti všteva v carinsko vrednost. Več informacij o carinski vrednosti si lahko preberete na naslovu Carinska vrednost.

DDV se obračuna po predpisani stopnji (20 % ali 8,5 %, odvisno od vrste blaga) od davčne osnove, ki predstavlja carinsko vrednost skupaj z zneskom carine in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu.

Za preračun tujih valut v evro se upošteva tečaj, objavljen na naslovu Carinska vrednost/Tečajne liste.

Ali oprostitve veljajo tudi pri uvozu cigaret in alkoholnih pijač? (20. 12. 2011)

Z izjemo pošiljk blaga nekomercialne narave, ko se brez plačila dajatev lahko uvozijo določene količine tobačnih in alkoholnih izdelkov ter parfumov oziroma toaletnih vod, ob uvozu navedenih izdelkov ni mogoče uveljavljati oprostitev.  
Več o oprostitvah pri uvozu blaga po pošti si lahko preberete na naslovih:
Občani/Poštne pošiljke 
Vprašanja in odgovori/Carinski in davčni postopki

Blago, za katero so bile plačane uvozne dajatve, ne ustreza. Ali je mogoče dobiti dajatve povrnjene? (20. 12. 2011)

Če prejemnik vrne blago, poslano po pošti, zato ker je bilo poškodovano ali ni ustrezalo določbam pogodbe, na podlagi katere je bilo uvoženo, lahko v roku 12 mesecev od dneva prepustitve blaga zahteva povračilo ali odpust zneska dajatev. Povračilo ali odpust zneska dajatev se odobri pod pogojem, da blago ni bilo uporabljeno in se izvozi s carinskega območja EU. Zahtevek za povračilo ali odpust dajatev se lahko vloži tudi v nekaterih drugih primerih, npr. če plačane dajatve zakonsko niso bile dolgovane ali so bile obračunane v previsokem znesku.

Zahtevek za povračilo ali odpust dajatev se pošlje na naslov: 
Carinski urad Ljubljana
Oddelek za kontrole in postopke 
Šmartinska 152 a
1524 Ljubljana

Postopek za uveljavljanje povračila dajatev je podrobneje opisan na naslovu Občani/Poštne pošiljke.

Kaj pomeni, če izdelek nima oznake CE? (20. 12. 2011)

Oznaka CE je obvezna za določene kategorije izdelkov in pomeni, da so ti skladni z zakonodajo EU. Izdelka, ki nima CE oznake, pa je ta zanj obvezna, carinski organi ne smejo sprostiti v prost promet. Če carinski organi pri kontrolah uvoženega blaga ugotovijo, da manjka oznaka CE ali predpisana dokumentacija ali da imajo izdelki značilnosti, na podlagi katerih je mogoče sklepati na obstoj nevarnosti za zdravje in varnost potrošnikov, zadržijo sprostitev blaga v prost promet in o tem obvestijo organe, pristojne za nadzor trga, ki ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi (Tržni inšpektorat RS, Zdravstveni inšpektorat RS).

V skladu z Zakonom o tehničnih zahtevah in o ugotavljanju skladnosti veljajo obveznosti glede skladnosti izdelkov za gospodarske subjekte. Pri blagu, ki se uvozi za lastno uporabo fizičnih oseb, carinski organi ne preverjajo označenosti z oznako CE. 

Kaj se zgodi, če v pošiljki prejmem ponarejen izdelek? (20. 12. 2011)

Varstvo pravic intelektualne lastnine je ena nalog carinskih organov pri nadzoru uvoženega blaga. Izvaja se za blagovne znamke, modele, patente, avtorske in druge pravice, za katere je bila v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici vložena zahteva za ukrepanje. Ob sumu, da se z uvoženim blagom kratijo pravice intelektualne lastnine, carinski organi blago začasno zadržijo in o tem obvestijo prejemnika blaga in imetnika pravice (npr. lastnika blagovne znamke). Na zahtevo imetnika pravice lahko pride do odvzema in uničenja takega blaga. Več o ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine si lahko preberete na spletni strani Urada RS za intelektualno lastnino.

Več odgovorov na vprašanja v zvezi z uvozom blaga preko pošte si lahko preberete na naslovu:
 
Vprašanja in odgovori/Carinski in davčni postopki


 

Царинење на поштенски пратки  
 
 
Постапката на царинење на поштенските пратки се спроведува согласно Царинскиот закон, прописите донесени согласно одредбите на Царинскиот закон и меѓународните поштенски прописи.